Uvod
Marko Femc je tekač, triatlonec, ljubitelj vina in podkastov, javnosti najbolj znan kot direktor Plan-net Avto in Plan-net Solar. Je podjetnik, ki že več kot 15 let oblikuje prihodnost trajnostne energije in mobilnosti v regiji. Pod njegovim vodstvom je Plan-net Solar postalo vodilno podjetje na področju sončne energije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, so pa tudi prvo podjetje, ki se je odločilo za podporo projekta Let’s play tennis. Femc pravi, da je šport namreč odličen temelj za zdrav odnos do sebe, življenja in posla.
Kako razumete sodelovanje v poslu?
Kot osnovno vrednoto. Že znan pregovor pravi, da če hočes iti hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, pojdi skupaj. Verjamem, da je treba na stvari, odnose in posel gledati celostno – vsakič, ko zares sodelujemo, mora biti to dobro za vse, ne samo “zame”. Vsi moramo imeti na koncu “plus”.
Pri tem ne sme izostati odnos do samega sebe. Za dobro sodelovanje je potrebna osebna zrelost in zdrava samopodoba. Občutek, da si edini, vsevedni, da imaš nekakšen sindrom “Donalda Trumpa”, prav tako onemogoča tvorno sodelovanje.
Leta 2012 ste kupili prvi kitajski električni avto. Kdaj ste prvič obiskali to državo?
Na Kitajskem sem bil prvič leta 2009, ko smo se začeli ukvarjati s fotovoltaiko, medtem ko sem prvi električni avto Nissan kupil na izobraževanju v Nemčiji. Dogodek imam v zelo živem spominu: enostavno sem usedel vanj, vozil sem se 15 minut in se tako navdušil, da sem takoj prosil za predračun. Avtomobil je čez teden dni stal na domačem dvorišču.
Zelo hitra, drzna odločitev.
Res je; res pa je tudi, da večina deluje drugače. Ukvarjajo se s številnimi vprašanji – ali se tak nakup splača, kje se bo vozilo polnilo, je predrago … skratka stvari zapletejo in zapletajo. Sam verjamem, da je tovrstna tehnologija tako superiorna, da tudi če v nekem hipu še ni povsem dostopna ali je kanček predraga, to še ni razlog, da jo v celoti zavrnemo.
Enako se mi je pripetilo s fotovoltaiko leta 2008. Znanec mi je pokazal modul fotovoltaične strehe. Takoj sem vedel, da bomo to pričeli izdelovati – saj gre za nekaj, kar ne rabi vzdrževanja, dodajanja fosilnih goriv, pa dela vseeno, če to ni čudež? Ko sem za to odločitev povedal svoji ekipi v podjetju, so bili seveda vsi proti. Tisoč izgovorov!
Čemu to pripisujete?
To kaže na simptomatiko naše genetske zasnove. Rekel bi, da iščemo osebno sabotažo proti spremembam. Gre za neke vrsto samoobrambo pred nevarnostjo, pred nečim novim. To so naravni čustveni odzivi, ki pa jih mora človek racionalno obdelati in preseči.
Enako je z roboti, tudi to je tehnologija, ki je superiorna, a smo zaenkrat vsi še proti.
Kaj vas je naučila Kitajska o sodelovanju?
Kitajci so zelo drugačni. Mi, zahodnjaki, smo individualisti, oni pa so kolektiven narod. Njihova osnovna merska enota je družina, družba, šele nato “jaz”. Tudi njihova konfucijska miselnost temelji na dolgoročnosti, na dobrobiti za prihodnje generacije in vedenju, da je treba sodelovati in ne izkoriščati. Enostavno je Kitajska prevelika, da bi to počela, saj bi jim hitro zmanjkalo partnerjev. Njihova filozofija temelji na načelu: Skupaj bomo prišli daleč.
Ko sem pričel hoditi na Kitajsko, je tedanji predsednik Hu Džintao dejal, da bo Kitajska vodilna na področju električne mobilnosti. Ker so bili predani ideji, da je to dobro in čisto, da omogoča gospodarsko rast, jim je to v 15 letih uspelo. Prej so bili sledilci, sedaj vodijo. Vse je možno, če se tako odločimo. To je lekcija, ki so mi jo dali.
Koliko sončnih elektrarn, polnilnic je do sedaj zgradilo vaše podjetje Plan-net Solar, katere kitajske avtomobilske znamke zastopate?
Postavili smo okoli 2000 sončnih elektrarn in prodali več kot 25.000 komponent zanje. Zgodbo fotovoltaike smo nadgradili z električnimi vozili. Trenutno smo največji uvoznik kitajskih znamk Dongfeng, Hongqi, Baic. Za MG pa smo samo prodajalci. Veliko energije pa vlagamo tudi v izobraževanje tako naše prodajno-servisne mreže kot tudi potrošnikov. Sodelujemo na sejmih, strokovnih dogodkih in prezentacijah in tako širimo znanje.
Kljub temu pa še vedno veliko ljudi zavrača električne avtomobile predvsem zaradi nepoznavanja. Zato želimo ljudi izobraziti, da so to čisti avtomobili, bistveno bolj tehnološki napredni, cenejši. Če se danes odločite za električno vozilo, prejmete subvencijo, država daje tudi ugodne kredite, sam pravim, da ne rabite niti evra; kredit odplačujete iz zneska, ki bi ga sicer dali za gorivo. Drugi pomemben vidik pa je, da vsa energija, ki je porabimo, proizvedemo v Sloveniji. Tudi ta investicija tako ostane v matični državi. Uporaba nafte namreč pomeni, da denar odteka iz države. Gre za multiplikativne učinke. Če imate na strehi lastno sončno elektrarno, ne rabite nikomur ničesar plačevati.
Pred kratkim je vrata na Celovški cesti v ljubljanski Šiški odprl prvi slovenski salon kitajske znamke Hongqi. Gre za vaš projekt.
Da, odprli smo prvi ekskluzivni salon Hongqi na Celovški v Ljubljani. Ta znamka predstavlja pomemben mejnik ne samo za avtomobilsko industrijo, temveč tudi za razvoj luksuzne in trajnostne mobilnosti v regiji.
Drzni ste tudi pri sponzoriranju. Kot eno prvih podjetij ste se odločili za podporo projekta Let’s play tennis, ki naslavlja izzive otroškega športa, zlasti v smislu prekomernega pritiska na rezultate in tekmovalnosti. Kar 70 % otrok izstopi iz športa pred 13. letom starosti. Zakaj ste projekt spoznali kot pomembnega?
Šport v življenje vnaša cilj, red in disciplino. Kdor želi postati dober, pa naj gre za državnega prvaka ali prvaka ulice, se zaveda, da mora trenirati večkrat na teden, ponavljati vaje, ne glede na dež, mraz ali lenobo. Šport je zato primeren za vsa življenjska obdobja, saj osvetljuje prave vrednote.
Res pa je, da šport v sebi nosi tekmovalnost, saj je to eden izmed vzvodov motivacije. Na tekmi vselej tekmujemo sami s sabo. Ta tekmovalnost je zdrava, lahko pa se sprevrže v premočno odločitev, ki zaradi neracionalnosti lahko vodi v prekinitev dejavnosti. Tudi prehod v srednjo šolo je mejnik na poti športnika, saj je več učnih zahtev, več voženj, to pa ustvarja časovno stisko. Selekcija postaja ostrejša, več je poškodb. Mladi, ki trenirajo že sedem do devet let, imajo že precej grobe treninge, enostavno gredo do konca, da bi cilj dosegli. Ta ekstremizem je nevaren za telo, po drugi strani pa je dobrodošel, saj kaže, kako daleč smo pripravljeni iti za svoje sanje.
Do odliva iz mladinskega športa prihaja tudi zato, ker otroke silijo vanj – starši ali trenerji. Klubov, ki bi spodbujali rekreativni šport, skorajda ni. Ta tip športa nastopi šele po 25. letu. Mi sponzoriramo vsak šport, saj spodbuja zdravje, poleg tega pa je šport univerzalni medij za širjenje naših vrednot.
Kako razumete športni marketing? Kaj si želite kot podjetje?
Poleg klasičnih virov oglaševanja lahko izberemo ambasadorje. To je dober športnik, ki zastopa sorodne vrednote kot jih spodbuja tudi podjetje. S podporo lahko nudimo zalet tudi potenicialom, ne nujno že uveljavljenim športnikom. Vedoč, da mladi pač komunicirajo drugače, določene ciljne skupine nagovarjajo v svojem jeziku, ki je drugačen od korporativnega. Tako prodremo globlje.
Vam dam kar primer iz prakse: Malo prej sem imel razgovor za službo, kandidatka mi je ostala v spominu, ker je ustvarila vadbe, ki jih promovira na družbenih omrežjih, skupno s svojim življenjskim slogom. Ima več sto tisoč sledilcev. Če naš produkt povežemo s takimi ljudmi, s takimi vrednotami, bodo potrošniki tudi naše sporočilo sprejeli drugače.
Tudi vi ste športnik. Samo trem Slovencem (in vi ste eden izmed njih) je doslej uspelo premagati najzahtevnejšo ultramaratonsko preizkušnjo na svetu – Badwater 135. Na to temo je bil posnet celo dokumentarni film.
Šport mi energijo, pozitivizem, potrebo po zdravi prehrani. Daje mi močne temelje, na katerih lahko zgradim marsikaj. Včasih si rečem, če lahko 35 ur tečem na 50 stopinjah, bomo pa rešil tudi nekaj težav v službi. Ker sem tekač, vem, da je ponavljanje dolgočasno, zato sem si tek popestril s triatlonom. To mi je omogočilo nov pogled in novo dimenzijo in enak princip zasledujemv službi. Iz ene sezone na leto, jih naredimo več, lahko dodajamo nove panoge.
Od kod navdih? Kaj recimo radi berete?
Kot mlad sem bral romane, nato sem bral filozofijo, kasneje psihologijo. To bi priporočal vsem, saj je to podobno kot poznavanje abecede. Brez nje smo popolnoma neuki. Družba tega sicer ne uči, saj očitno želimo imeti neuke ljudi, a za zdravje človeka, je to osnova. Bral se tudi modrosti Elon Muska in Steve Jobsa. V zadnjem času pa med športanjem poslušam podkaste. Od glasbe, borze, športnih komentarjev … Ko tečem uro, dve ali tri, lahko vmes veliko poslušam. Moje načelo je: Daj vsakemu dnevu možnost, da postane najboljši v življenju.
Tudi vino je vaša ljubezen.
Spajam vino in hrano, ustvariti tak presežek je »moj gušt«. Bolj kot je športnik profesionalen, več ur trenira, bolj kvalitetno hrano rabi. Ne veliko krompirja, kruha in testenin, ampak več zelenjave in sadja. To vodi tudi v to, da veliko športnikov postane vegetarijancev. Sam ne sodim mednje. Si pa zlasti med vikendi rad zmešam shake z vsaj 25 sestavinami, kjer prednjači zelenjava. Tudi to je eden od predpogojev za dobre uspehe.
Treba se je »nahranit«, da lahko nato sledimo strategiji. Pri vinu sledim formuli, da je življenje prekratko, da bi pili slabo vino.
Konec intervjuja.
