Skip to main content

INTERVJU: Toni Ulčar, ustanovitelj podjetja Sportbot. 

Šport je dodana vrednost tudi izven igrišča.

 

Pogovarjali smo se o mladinskem športu, Sportbotu in o tem, zakaj je občutek za žogo, ki ga pridobimo v otroštvu, pomemben za celo življenje. Tonijeva zgodba prepleta inženirsko odločnost z vrednotami, ki v športu otroke postavljajo na prvo mesto: manj pritiska, več igre in tehnologija, ki trenerjem omogoči boljšo osredotočenost na športnika.

Intervju
Avtorji: Ekipa LPT, Tonja Blatnik
Država: Slovenia

Ključne besede: teniški robot, Sportbot, razvoj mladih v tenisu, tehnologija v tenisu, duševno zdravje v športu, kariere v športu.


Šestindvajsetletni Toni Ulčar, ustanovitelj slovenskega start-up podjetja Sportbot, je zagovornik igrivosti v športu, saj pravi, da morajo mladi poskusiti čim več različnih disciplin, preden se usmerijo v tekmovalnost in profesionalizem ene panoge. Tudi njegova pot kaže, da ni omejen le na eno področje. Ime njegovega podjetja namreč združuje njegovi strasti – šport (sport) in robotiko (bot). Ljubezen do tenisa ga je namreč navdihnila, da je ob študiju strojništva razvil teniški top, ki se premika po igrišču, žogo pa izstreljuje v različnih hitrostih, višinah in rotacijah. Poleg tega ima tudi mobilno aplikacijo, kjer ga lahko poljubno sprogramiramo, z izboljšavami s področja umetne inteligence pa je Sportbot lahko pravi soigralec na tenisu. “In po novem tudi pri padlu,” ponosno pove Ulčar, to je je novem športu, kombinaciji tenisa in skvoša. 


Trenirali ste tenis, doštudirali strojništvo. Nekje na preseku teh dveh področji pa inovirali. Kdaj, zakaj in kako se je to začelo?

Začetki segajo v obdobje pandemije korone, ko sem bil še študent strojništva. Kot tenisač sem močno pogrešal igro, a zaradi prepovedi gibanja in druženja, je bilo priložnosti malo. 

Pomislil sem na naprave za podajanje žogic in raziskoval trg. Vse sem preskusil. Obstoječe so bile bolj primerne za začetnike ali rekreativni nivo. Potreboval sem več in hitro uvidel, da ne obstaja niti en top, ki bi bil primeren za profesionalce. Ko igramo tenis, žogica pač nikdar ne pade eno mesto, kar so omogočali do tedaj razviti topi.

Tako sem dobil navdih, da bi ustvaril lastnega, takega, ki bi se gibal po celem igrišču. Moj top omogoča igralcem in trenerjem dosti bolj realistično treniranje. Korona je bila obdobje učenje, eksperimentiranja in prototipiranja, pa tudi zavedanja, da marsičesa še ne vem. Dobro leto in pol je trajalo, da sem na lokalnem igrišču predstavil prvi prototip in dobil dobre odzive. Povezal sem se somišljeniki in sledila so prva prednaročila. V letu dni je prototip prešel v industrijski izdelek, ki je sedaj v prodaji.

Pri razvoju ste sodelovali tudi s podjetjem Dewesoft.

Ko smo prejeli prva uspešna prednaročila, sem začel iskati podporo. Zavedal sem se, da je projekt prekompleksen za eno osebo. Vsi so me usmerili na Dewesoftov Katapult, saj so edini pospeševalnik, ki podpira fizične izdelke. Lahko rečem, da imajo odlično infrastrukturo in stroje, ki lahko pomagajo podjetnikom v tej fazi. Skupaj smo iz prototipa naredili industrijski izdelek. Sedaj so tam proizvodnja, administrativna in logistična podpora. 

Kakšen je vaš prodajni model?

Začeli smo s spletno prodajo, preko socialnih omrežij, Facebook in Instagram. Sedaj smo prisotni tudi na turnirjih in sejmih, saj je pomembno, da ljudje napravo vidijo in poskusijo. Sodelujemo s prodajnimi agenti, to so običajno kar naše navdušene stranke, ki imajo svoje akademije, ali pa amaterski tenisači, ki jim je igra s topom v veselje. Že samo tako, ko so aktivni na igrišču, ustvarijo prodajni interes. 

Sedaj smo trije v glavni ekipi; Nika Golob, ki vodi prodajo in marketing, Žan Črne, tenisač in strojnik, podoben profile kot sem jaz. Sam se sedaj manj ukvarjam s strojništvom, več s prodajo. Imamo še zunanjo pomoč za vpeljavo AI treningov in elektroniko.

Koliko topov ste že prodali?

Sedaj se približujemo številu 100, od tega 95 odstotkov prodamo v tujino, kjer prednjačijo Nemčija, Avstrija, ZDA in Anglija; v Sloveniji je kupna moč pač manjša. Kot tenisač sem seveda mislil, da bomo največ prodali v Španiji in Italiji, a se je pokazalo, da je tam kultura drugačna. Ker so ljudje tam bolj odprti, bodo vselej našli koga, da bi igrali z njim, severne države pa so bolj samosvoje in manj družabne. Naše stranke so rekreativni igralci, klubi, športne akademije in resorti.

Koliko strojnikov se odloči, da v karierni razvoj vpne šport?

Strojniki nismo preveč športni, rekel bi celo, da smo podpovprečni. Verjetno jih je še manj med programerji.

Kaj pa kot podjetnik opažate v svoji srenji? Je športa tam dovolj, premalo?

Dober primer je podjetnik Dušan Olaj, ustanovitelj podjetja DUOL, ki pokriva športna igrišča, letališke hangerje, industrijske hale in celo razvija napihljive balone za bivanje na Marsu. Splača se poslušati njegov podkast z Urošem Slakom, kjer razlaga, da je “šahist po duši, triatlonec po disciplini in inovator po naravi”. Šport ga je povzdignil na vseh področjih. 

Seveda poznam tudi podjetnike, ki si za šport ne vzamejo časa. Stres se nalaga, rezultati stagnirajo. Mislim, da je šport velika dodana vrednost na nešportni poti. Osebno si vzamem čas za tenis dvakrat na teden, če to izpustim, nisem “pravi”.

Kaj vam je dal šport?

Na kratko: ogromno. Igral sem nogomet in profesionalno treniral tenis. Če mi je dal nogomet več občutka za timsko delo in razumevanje ekipe, pa mi je tenis naučil vztrajnosti in discipline. 

Del športa je tudi tekmovalnost. Menite, da je tega med mladimi preveč, oziroma rečeno drugače: je športa iz veselja dovolj? 

Zase lahko rečem, da me v šport ni nihče silil, tako da tega pritiska po uspehu nisem čutil. Verjetno sem imel srečo.

Na igrišču namreč vidim, da je ta tekmovalna nota še kako prisotna. Če je recimo oče tenisač, želi, da njegov otrok že pri 5 letih živi samo za tenis. To otroka seveda omeji. Bolje je, da se preizkusi v igri z žogo, plavanju, plezanju, ter da kasneje sam izbere šport, ki mu leži.

Kaj bi svetovali mladi športnikom in njihovim staršem?

Do 13. leta je treba poskusiti čim več športov, pri tem pa nikakor ne zanemariti športov z žogo. Tega občutka namreč na stara leta nikdar več ne morete razviti, saj gre za svojevrstno koordinacijo. Najboljši tenisači so nogometaši, saj imajo dobro gibanje nog in znajo dobro znajo prebrati žogo. Opažam, da pri tistih, ki se ne glede na vložen trud, lotijo tenisa pri 35 ali 40 letih, manjka ravno tega. In to je nemogoče nadoknaditi. 

Kje v areni športa še vidite karierni potencial?

Prvo je seveda trenersko, pri čemer je predpogoj izkušnja profesionalnega športa, sicer ne moremo razumeti mladega tekmovalca in mu dovolj pomagati. Športni marketing ima tudi še prostor za napredek. 

Napredek je tudi sestavni del vašega strokovnega področja. Kakšni so trendi na področju robotike?

Od leta 2022, ki ga zaznamju AI boom, se to področje razvija nerealno hitro. Vsak teden pride kaj novega. Sedaj ekipa treh ljudi naredi nekaj, kar je prej ustvarjalo 10 posameznikov. Priča smo napredku humanoidnih robotov. Tudi avtomatizacija marketinških in prodajnih aktivnost se veča, kar pa seveda ne pomeni, da osebni stik ni pomemben. Kvečjemu bolj in bolj. 

Ali na podlagi teh spoznanj pripravljate tudi izboljšave vašega topa?

Vpeljujemo rešitve umetne inteligence. Top je povezan s kamero, ki bo realnem času prepoznavala igro ter glede na igralčeve sposobnosti prilagodila delovanje. Razvijamo tudi AI coacha, ki bo razumel cilje, prednosti in slabosti igralca, ter na podlagi tega pripravil personalizirani načrt. Rad bi povedal tudi, da naš cilj ni izbrisati trenerje, pač pa ustvariti vrhunski pripomoček zanje. Ne bo jim treba stati na drugi strani igrišča in podajati žogic. 

Kaj pripravljate v prihodnosti?

Največji fokus bodo naprave za »padle« – torej naprave za mešanico tenisa in skovša, gre namreč za najhitreje rastoči šport na svetu.  Gradijo se igrišča, zato napadamo ta trg. Pri tem sodelujemo s trenerji za padle in tenis, ki bodo vnašali svoje drile in filozofije treniranja v naprave. Največja igrišča imamo v Ljubljani in v Mariboru. Naša baza pa je sicer v Kamniku,  kjer se lahko naprava tudi izposodi. 



Za konec še vaša modra misel v duhu misije Let’s play tenis »od tekmovalnosti do veselja«.

Strinjam se s to filozofijo. Ni prav, da izvajamo pritisk na otroke, še manj, da svoje želje in sanje prenašamo nanje. Vsaka generacija ima težje izzive – šola je vedno težja. Dajmo jim čas. Otrok, ki poskusi vse športe, ni v zaostanku. Če pri 13 letih odločiš za profesionalni šport, ni nič narobe. Bolje tako, kot da takrat odnehaš.


  • Naročilo Sportbota: Naroči na www.sportbot.tech/order in uporabi kodo SPORTBOT50 za brezplačno dostavo po Sloveniji ter 50 % popust na dostavo v EU.

  • Free Tennis Guide: Prijavi se na Sportbot Free Tennis Guide – prejemaš novice, povabila na dogodke, akcije, informacije o treningih in možnost 1:1 srečanja s Tonijem Ulčarjem → Prijava na Free Tennis Guide

  • Padel novost: Poleg teniškega robota so razvili tudi Sportbota za padel – prvi modeli so dokončani in pripravljeni za testiranja. Za prednaročila piši na info@sportbot.tech

LetsPlaytennis project

O PROJEKTU

Preberite več o projektu Let’s Play Tennis. Kako ustvarjamo pozitiven vpliv v mladinskem športu.

Donacija v podporo misiji za zdrav športni razvoj otrok

Vsak prispevek pomaga ustvarjati okolje, kjer otroci rastejo kot celostne osebnosti – skozi igro, gibanje in pozitivne izkušnje. Donacijo lahko izvedete tudi preko kartičnega plačila.

SPONZORJI IN PODPORNIKI PROJEKTA

Logo_termogradnje
Logo3Dimenzija
Logo_PLanNetSOlar
Logo_bigMMarketing
Logo_ABSport

    Oglejte si naše majice iz omejene serije in druge izdelke z unikatnimi liki naše blagovne znamke.

    Z vsakim nakupom pomagate podpreti mlade športnike.